Sestavek predstavlja nekaj zanimivih primerov, ki na podlagi ugotovitev davčnih organov in sodne prakse oblikujejo uporabna vodila za delo v praksi. Tako morajo biti odhodki, izkazani v izkazu poslovnega izida, nedvomno povezani z obdavčenimi prihodki, da so lahko davčno priznani. Če so odhodki zasebne narave, niso davčno priznani. Izjema so odhodki iz naslova zagotavljanja bonitet zaposlenim, ki so obdavčene z dohodnino. Olajšave za investiranje ni mogoče uveljavljati za vlaganja v pohištvo in pisarniško opremo. Navidezni posli ne vplivajo na obdavčenje transakcij, saj nanj vpliva njihova ekonomska vsebina.