Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku

Novela Zakona o davčnem postopku predvideva spremembe in dopolnitve na področju pobiranja davkov. Poleg odprave določenih administrativnih ovir pri poslovanju davčnih zavezancev uvaja še spremembe na področju davčne izvršbe, možnost sklepanja vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, daljše zastaralne roke za postopke o hujših davčnih prekrških ter spremembe na področju obsega in organizacije davčnega nadzora.

Pogostejše napake in pomanjkljivosti v davčnih obračunih

Davčni zavezanci, ki po Zakonu o davčnem postopku sami izračunavajo svojo davčno obveznost po načelu samoobdavčitve, so dolžni elektronsko oddajati obračune, predpisane za posamezno vrsto davka. Davčni organ sprejme obračune prek sistema avtomatskih kontrol in še dodatno preveri njihovo pravilnost. Pri tem ugotavlja različne formalne, postopkovne in vsebinske napake, ki vplivajo na pravilen davčni izračun. Napake odkrivajo tudi davčni zavezanci in jih pogosto sami popravljajo. Pomembno je, da izberejo pravi način in pravo vrsto popravka, saj je od tega odvisno pravilno evidentiranje njihove davčne obveznosti v evidencah davčnega organa.

Odprava pripoznanja dolgov

V računovodskem smislu so dolgovi vrsta obveznosti. Za dolžnika pomenijo tisto, kar mora ta vrniti oziroma poravnati. Pripoznanje dolga v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Odprava pripoznanja dolga vpliva na računovodske izkaze in davčne obveznosti.

Cestni prevoz potnikov po Sloveniji in tujini

Prevozi potnikov, tudi cestni, so obdavčeni z DDV po kraju, kjer poteka prevozna pot. Prevozi po Sloveniji so obdavčeni s slovenskim DDV, prevozi po tujini pa (ne)obdavčeni po predpisih države, po kateri poteka prevozna pot. Zato morajo prevozniki pred začetkom prevoza poizvedeti, kako je z obdavčitvijo v posamezni državi.

Načelo davčne nevtralnosti pri DDV

Razumevanje pravil obračunavanja DDV zgolj s poznavanjem zakona in podzakonskih aktov s tega področja že dolgo ni več mogoče. Obračunavanje DDV namreč pojasnjujejo številne sodbe Sodišča EU. Načelo davčne nevtralnosti, ki je bistvo sistema DDV, je v praksi zelo pogosto kršeno, zato je Sodišče EU največkrat ugotavljalo, ali je to načelo upoštevano ali ne. V sestavku so predstavljene sodbe na temo nevtralnosti pri DDV, s katerimi si davčni zavezanci lahko pomagajo, če davčni organ s svojim ravnanjem (z danimi pojasnili ali v postopkih davčnega nadzora) krši to načelo.

Obračun DDV ob prodaji vozila

Zavezanci med osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi vozila, ki jih uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti. Ob nabavi osebnih vozil praviloma ne uveljavljajo odbitka DDV, če jih ne kupijo za nadaljnjo prodajo, za dejavnost prevoza blaga in potnikov oziroma za dajanje v najem. Ob prodaji morajo še posebej paziti na pravilen obračun DDV, saj se težave zaradi napačno obračunanega DDV pojavijo tudi pri kupcu. Pravilnost obračuna DDV pri kupcu oziroma preprodajalcu je odvisna tudi od pravilne obravnave predhodnih prometov z vozilom.

Težave pri pridobitvi ID-številke za DDV

Zavezanci za DDV so osebe, ki kjerkoli neodvisno opravljajo katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat njenega opravljanja. DDV obračunavajo in odbijajo v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost. Prvi korak pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic je pridobitev ID-številke. Pri tem pa imajo zavezanci pogosto težave, saj jim davčni organ ID-številke noče izdati. V nekaterih primerih je upravičenost zavrnitve sporna.

Uvod v Carinski zakonik Unije

Nov Carinski zakonik Unije vsebuje določbe, ki sledijo modernizaciji carinske službe v vseh državah članicah EU. Prednostna usmeritev je predvsem elektronsko poslovanje gospodarskih subjektov s carinskimi organi in elektronska komunikacija med carinskimi organi različnih držav članic. Novi zakonik bo začel veljati in se uporabljati 1. maja 2016. V kratkem bosta sprejeti in objavljeni izvedbeni uredbi k temu zakoniku, tako imenovani izvedbeni in delegirani akt.

Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika

Različni razlogi, kot sta upokojitev ali omejitev odgovornosti, vodijo podjetnika do preoblikovanja v kapitalsko družbo. Neomejena odgovornost podjetnika za obveznosti lastnega podjetja je za srednje in velike podjetnike pogosto motivacija za statusno preoblikovanje in prenos podjetja na kapitalsko družbo. Osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe je v kapitalski družbi namreč praviloma izključena. Samostojni podjetnik se lahko statusno preoblikuje tako, da svoje podjetje z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese na novo ali prevzemno kapitalsko družbo. Ob izpolnjenih pogojih je za tak postopek mogoče uveljaviti nevtralno davčno obravnavo.

Prenos podjetja med samostojnima podjetnikoma

Podjetnikovo podjetje je v nekaterih primerih mogoče prenesti na naslednika z univerzalnim pravnim nasledstvom, v drugih pa s singularnim. Univerzalno nasledstvo zagotavlja prenos vseh sredstev, pravic in obveznosti z enim samim poslom. V nekaterih primerih se prenos lahko opravi brez davčnih posledic.

IKS 08-09/ 2015


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS