Število in obseg poročil ter roki za njihovo pripravo in oddajo so odvisni od vrste in velikosti poročevalca. Ker se vsebine nekaterih poročil med seboj prekrivajo, jih običajno lahko pripravimo v poenoteni obliki.
Družbe o svojem poslovanju poročajo predvsem z letnim poročilom. Namen računovodskega poročanja je dajati informacije o finančnem položaju in uspešnosti družb, ki so koristne pri odločanju širokega kroga uporabnikov. Letno poročilo, ki je sestavljeno iz računovodskega in poslovnega poročila, mora zato zagotavljati bistvene, zanesljive in primerljive podatke in informacije o poslovanju.
Bilanca stanja je najpomembnejši računovodski izkaz, ki pošteno prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu poslovnega leta. Obseg in razčlenitev postavk v njej sta odvisna od velikosti družbe. Merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki jih delimo na kratkoročne in dolgoročne, moramo tudi pri sestavljanju letnega poročila za leto 2014 nameniti posebno pozornost.
Bilanca stanja prikazuje finančni položaj podjetja. V njej izkazana velikost sredstev, obveznosti in kapitala je odvisna predvsem od izbrane metode merjenja. Podjetje jo mora sestaviti tako, da ne vsebuje pomembnih napak in pristranskih stališč in pošteno prikazuje tisto, kar trdi, da prikazuje, ali kar se upravičeno domneva, da prikazuje.
Kmečka gospodinjstva, ki vodijo poslovne knjige za davčne namene, pri sestavljanju bilance stanja namenjajo posebno pozornost merjenju in vrednotenju bioloških sredstev in pospravljenih kmetijskih pridelkov. Prikazan je zgled sestavitve začetne bilance stanja kmečkega gospodinjstva, ki opravlja dejavnost vzreje bikov.
Izkaz poslovnega izida prikazuje uspešnost poslovanja podjetja, ki se meri kot dobiček ali izguba, torej kot razlika med prihodki in odhodki poslovnega leta. Uspešnost poslovanja je v marsičem odvisna od izbrane metode vrednotenja postavk bilance stanja, katere učinki se zrcalijo v izkazu poslovnega izida.
Izkaz poslovnega izida prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v poslovnem letu. Merjenje njegovih postavk pa ni vedno preprosto: pri pripoznavanju prihodkov mora podjetje upoštevati, kdaj tveganja in koristi preidejo na kupca, ter presojati ločene sestavine prodajnega posla in svoje delovanje kot principala ali zastopnika. Na strani stroškov pa presoja zahteve glede njihovega usredstvenja, oblikovanja rezervacij in slabitev sredstev.
Celotni vseobsegajoči donos so spremembe lastniškega kapitala v obdobju, razen tistih, ki so posledica poslov z lastniki. Sestavljen je iz čistega poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa torej vsebuje postavke prihodkov in odhodkov vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev, ki niso pripoznane v poslovnem izidu.
Izkaz denarnih tokov je eden izmed najpomembnejših izkazokv, čeprav je pogosto zapostavljen. Vsebuje namreč informacije, ali ima podjetje dovolj denarnih sredstev, iz katere dejavnosti jih pridobiva in kako jih porablja. Ker ga podjetja sestavljajo za preteklo obdobje, ima omejeno informacijsko vrednost.
Srednje in velike delniške družbe ter male delniške družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, sestavljajo izkaz gibanja kapitala. V njem prikažejo spremembe na postavkah kapitala, ki so povezane z lastniki.
Nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo podjetja v bilanci stanja razvrstiti v postavko Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo. Ker SRS tovrstnih sredstev posebej ne opredeljujejo, morajo podjetja uporabljati določbe MSRP 5.
Ko delavci in delodajalci sklepajo delovna razmerja, so poleg določitve vrste dela in plačila ključne sestavine dogovora še delovni čas in njegova razporeditev, odmori in počitki, plačane odsotnosti z dela in drugo. Ne glede na to, ali so določbe o delovnem času urejene že v pogodbi o zaposlitvi ali pa se ta sklicuje na določbe zakonov, kolektivnih pogodb ali delodajalčevih splošnih aktov, morata delavec in delodajalec natančno poznati pravice in obveznosti, ki izhajajo iz teh določb.
