Določbe, ki jih ne razume niti Einstein

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se med prebiranjem predpisa vprašali, kakšen je bil avtorjev namen? Ste že kdaj prebirali člen uredbe, ki ga je mogoče razumeti na različne načine? Ko sam naletim na tak zapis, se začnem spraševati, kje je vzrok nerazumevanja. Samokritično najprej podvomim vase, zato se s zakonodajnim biserom napotim h kolegici ali kolegu, o čigar strokovnosti ne dvomim. Običajno neuspešno, saj mi tudi kolegi ne znajo pomagati.

Dr. Matjaž Prusnik
Datum objave: 27. 11. 2014

Verjetno ste že slišali anekdoto o tem, kako je Marija Terezija preverjala predpise. Menda je vsak cesarski dekret pred objavo dala prebrati svojemu kočijažu. Če ga ni razumel, so ga morali pravniki spisati na novo. Prav razumljivost je eden od temeljev nomotehnike, vede o pripravljanju pravnih predpisov. Jasnost in razumljivost predpisov sta namreč temelja pravne varnosti. Če predpisi niso jasni in razumljivi, ni mogoče preverjati ustreznosti njihove vsebine, saj se je iz takih predpisov ne da izluščiti in nedvoumno ugotoviti.

Če je predpis dvoumen, ga je treba popraviti ali pa vsaj uradno oziroma pravno zavezujoče pojasniti. A pri nas radi uberemo bližnjico. Objavi se nezavezujoče pojasnilo, ki vsebino interpretira tako, kot ustreza njegovemu avtorju. Ko se avtorjev interes spremeni, je praviloma preklicano ali spremenjeno tudi z njim povezano pojasnilo.

Zakonodajalec bi moral poskrbeti za to, da so predpisi čim bolj jasni in razumljivi. Dvomljive in nerazumljive dele naj nadomesti ali pa pojasni na pravno zavezujoč način. Seveda pa se bodo kljub trudu vedno našle tudi določbe, ki jih ne bomo razumeli vsi. Tedaj naj nas potolaži dejstvo, da je celo Einstein potarnal, da je od vseh stvari na svetu najtežje razumeti dohodninski davek.

 

IKS 12/ 2014


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS