Nakup rabljenih osebnih avtomobilov v drugi državi članici EU

Cena osebnim avtomobilom v prvih letih rabe močno pada, zato se mnogi kupci odločajo za nakup rabljenega, seveda čim bolje ohranjenega osebnega avtomobila. Obdavčitev prometa z rabljenimi osebnimi avtomobili je v pristojnosti posamezne države članice. Dajatve pri nabavi rabljenega avtomobila se plačajo v državi kupčevega sedeža ali stalnega prebivališča, pri čemer ni pomembno, ali je bil nabavljen v drugi državi članici EU ali je bil uvožen.

Vračila DDV tujim davčnim zavezancem

Ena bistvenih lastnosti DDV je zagotovitev davčne nevtralnosti. Zagotovljena mora biti tudi davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Nevtralnost pomeni, da imajo zavezanci pravico od davčne obveznosti v davčnem obdobju odšteti vstopni davek, ki jim ga je zaračunal dobavitelj. Tujim davčnim zavezancem v Sloveniji to pravico zagotavlja institut vračila DDV. Za vračilo DDV vložijo zahtevek v elektronski obliki v državi članici EU, kjer imajo sedež. Če nimajo sedeža v EU, lahko vračilo zahtevajo prek eDavkov. S pravilno izpolnjenim in oddanim zahtevkom ter popolno priloženo dokumentacijo lahko pripomorejo k hitrejši obravnavi zahtevka. Status vloženega zahtevka lahko spremljajo ves čas, torej od oddaje do prejema odločitve o njem. Odločitvi lahko ugovarjajo s pisno pritožbo v določenem roku od prejema odločitve.

Obrnjena davčna obveznost v primeru prepozne identifikacije za DDV

Obrnjena davčna obveznost pomeni, da je za plačnika DDV namesto dobavitelja določen kupec blaga ali storitev. Ta način obračunavanja DDV velja med identificiranimi davčnimi zavezanci. Če zavezanec opravi nakup od osebe, ki bi se morala identificirati, pa se ni, to lahko vpliva na njegove obveznosti in pravice. Sestavek s številnimi zgledi iz prakse pojasnjuje, kako mora ravnati zavezanec, ki kupi blago ali storitev od neidentificiranega ali prepozno identificiranega slovenskega ali tujega zavezanca.

Začasno delo v tujini in tamkajšnja dohodninska obveznost

Slovenski delodajalci pošiljajo svoje zaposlene na delo v tujino na službeno pot ali na dolgotrajnejšo napotitev. Pri tem morajo biti zaposleni pozorni na zakonodajo države, v katero so poslani na delo, ki jih po določenem času lahko šteje za zavezance za davek. Lahko gre zgolj za obveznost nerezidenta za plačilo davka na viru, lahko pa jih država sčasoma celo šteje za svoje rezidente. Pravila obdavčitve imajo države urejene v svoji zakonodaji, zavezance pa ščitijo tudi določbe konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, če sta jo država rezidentstva zaposlenega in država, v katero je poslan na delo, sklenili. Delodajalci bi morali zaposlene opozoriti na morebitne davčne obveznosti, ki se jim v zvezi s tem pojavijo v tujini, in jim tudi dati osnovne napotke.

Zaokroževanje zneskov na računih in v evidencah DDV

Večina prodajalcev blaga in storitev račune sestavlja z računalniškimi programi, ti pa različno zaokrožujejo zneske: včasih za vsak posamezen izdelek, drugič le zbirno pri znesku za plačilo. Zaradi tega je lahko zmnožek zbirne davčne osnove z davčno stopnjo različen od seštevka zneskov DDV, izkazanih v posameznih vrsticah računa. Na to mora biti pozoren kupec davčni zavezanec, saj v evidence vpisuje znesek DDV iz računa, ki je podlaga za odbitek DDV. Razlike zaradi zaokroževanja se pojavijo tudi v knjigovodskih evidencah, ker se zneski obračunanega in odbitnega DDV v obrazec DDV-O vnašajo v evrih brez centov, v knjigovodskih evidencah pa so izkazani v evrih in centih.

Obračun DDV od prodaje umetnin, ki jih je zavezanec izkazoval kot osnovna sredstva

Zavezanci za DDV pogosto prodajajo svoja osnovna sredstva, med drugim tudi umetniške predmete. Pri tem se postavlja vprašanje, kako in ali sploh obračunati DDV. Galerije in drugi preprodajalci pa se po odkupu umetnin od zavezancev ubadajo z vprašanjem, ali smejo pri nadaljnjem prometu takih umetnin obračunati DDV od razlike v ceni ali ne. Da se zagotovi pravilna obdavčitev na tem področju, je treba upoštevati precej posebnosti, ki se med seboj prepletajo in ustvarjajo zapleten sistem obdavčitve umetniških predmetov, tako pri zavezancih, ki jih občasno prodajajo, kot pri galerijah in drugih, ki jih od njih kupujejo z namenom nadaljnje prodaje.

DDV od čezmejnih storitev v zvezi z nepremičninami

Tuji davčni zavezanci, ki opravljajo storitve v zvezi z nepremičninami v Sloveniji, morajo od njih obračunati slovenski DDV. Če tega ne storijo, ZDDV-1 obveznost za obračun DDV nalaga slovenskemu prejemniku storitve, če je zavezanec z identifikacijsko številko za DDV. Podobno velja za slovenske davčne zavezance, ki storitve v zvezi z nepremičninami opravljajo v tujini. Kraj obdavčitve se določa po kraju nepremičnine, na kateri se storitve opravljajo. Slovenski zavezanci niso dolžni obračunavati slovenskega DDV, morajo pa poskrbeti za obračun DDV in identifikacijo v državi, kjer nepremičnina leži.

Nadomestilo za neizrabljeni letni dopust v primeru smrti delavca

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca in posebej pomembno načelo socialnega prava EU. Pravica do dejanske izrabe prostih dni v okviru letnega dopusta je njegova osebna pravica, ki jo lahko izrabi le on sam, in ni prenosljiva. Denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust je denarna terjatev, ki nastane ob prenehanju delovnega razmerja, če delavec dopusta ni v celoti izrabil. Ta terjatev je del njegovega premoženja in je prenosljiva in podedljiva, torej s smrtjo delavca preide na njegove dediče. Zato lahko izplačilo denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust od delodajalca zahtevajo tudi dediči umrlega delavca.

Identifikacija tujega davčnega zavezanca zaradi uvoza blaga

Uvozniki blaga morajo upoštevati tako carinsko kot davčno zakonodajo. Carinska zakonodaja je na celotnem območju EU enaka, davčna zakonodaja pa se kljub Direktivi o DDV v posameznih podrobnostih po državah članicah EU razlikuje. Kadar želijo tuji davčni zavezanci s sedežem v drugi državi članici EU blago uvoziti iz tretjih držav v Slovenijo, se večkrat sprašujejo, ali se morajo pred tem identificirati za DDV. Odgovor je odvisen od tega, kaj bo uvoznik s tem blagom po sprostitvi v prosti promet počel, katere transakcije bo z njim opravljal in kje se bo nahajalo.

IKS 11/ 2014


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS