Enotne dobave v sistemu DDV

Enotna dobava je dobava, ki je sestavljena iz več različnih dobav blaga in/ali storitev. Pojem je izoblikovala sodna praksa Sodišča EU zaradi številnih vprašanj, ki so se davčnim zavezancem odpirala pri sklepanju raznovrstnih poslov. Z njimi se pogosto srečujejo tudi slovenski zavezanci. Kadar zavezanci takšne dobave ne prepoznajo ustrezno in jo nepravilno obravnavajo, je lahko posledica tega napačna obdavčitev z DDV.

Nakup novih osebnih avtomobilov v drugi državi članici EU

V pristojnosti vsake države članice je, da samostojno oblikuje obdavčitev novih in rabljenih osebnih avtomobilov. Ker se dajatve pri nabavi takih avtomobilov plačajo v državi kupčevega sedeža ali stalnega prebivališča, je za končno ceno pomembna tudi cena brez davščin. Znano je, da proizvajalci avtomobilov prodajne cene za posamezno državo članico prilagajajo davčnim obveznostim, da bi bile končne cene v vseh državah članicah približno enake. Zato so nakupi avtomobilov v državah članicah z večjimi davki privlačni za slovenske kupce.

Neopredmetena sredstva z vidika transfernih cen

Neopredmetena sredstva, ki so največji potencial za ustvarjanje dobička ali izgube, so v geografskem smislu izjemno mobilna. Ker so običajno edinstvena, jim je zelo težko določiti vrednost. Pogosto je težavno že sámo prepoznanje teh sredstev, saj niso vedno pravno zaščitena in registrirana niti vedno izkazana v poslovnih knjigah gospodarskih družb. Ker davčni zavezanci transakcije z neopredmetenimi sredstvi pogosto izrabljajo za zmanjševanje davčne osnove, so te transakcije zelo pogost predmet davčnih inšpekcijskih nadzorov.

Davčne posledice presežka posojil

Financiranje gospodarske družbe z dolžniškim kapitalom je z davčnega zornega kota ugodnejše kot financiranje z lastniškim kapitalom. Obresti na dolžniški kapital so davčno priznane, dividende pa se izplačujejo iz dobička po obdavčitvi. Da bi lastnike družb in druge povezane osebe odvrnil od čezmernega zadolževanja družb in jih spodbudil k povečanju kapitala, je zakonodajalec omejil velikost davčno priznanih obresti na prejeta posojila. Obresti od prejetih posojil so davčno priznane, kolikor ne presegajo štirikratnika zneska kapitalskih deležev povezanih oseb. Le če družba dokaže, da bi lahko pod enakimi pogoji kot od povezane osebe dobila posojilo od nepovezane osebe, so tudi obresti od posojila, ki presega siceršnjo omejitev, davčno priznane. Izplačilo obresti od presežka posojil se davčno obravnava kot prikrito izplačilo dobička in je (ne)obdavčeno kot dividendam podoben dohodek.

Prodaja blaga na sejmu v drugi državi članici EU

Prodaja blaga na sejmu se šteje za promet blaga, ki mora biti obdavčen po predpisih države, kjer sejem poteka, saj je tam tudi opravljen. Za tuje razstavljavce in prodajalce to pomeni obveznost obračunavanja lokalnega DDV in s tem povezano identifikacijo ter vsaj osnovno poznavanje lokalnih predpisov, ki se od države do države vedno nekoliko razlikujejo. Zavezanci se morajo o lokalnih posebnostih pozanimati pri tamkajšnjih strokovnjakih oziroma pristojnih organih, sestavek pa v tem smislu zavezancem ponuja osnovna vodila.

Spremembe blaga, namenjenega prodaji

Praviloma trgovec blago prodaja nespremenjeno, takšno, kakršno je kupil. Kadar želi izboljšati rezultate prodaje, opravi na blagu dela, kot so čiščenje, tehnični pregled in podobna, ki blaga ne spreminjajo. Včasih ga tudi prepakira in tudi pri tem ostaja blago nespremenjeno. Če ga obdela, predela ali dodela, pa ga spremeni. Storitve, povezane z blagom, lahko trgovec opravi sam ali pa jih naroči pri kom drugem, kar vpliva na obračun DDV, oblikovanje cene blaga in knjigovodske evidence. Nekatere od teh storitev namreč povečujejo nabavno vrednost blaga, druge pa so zgolj strošek, ki ga trgovec pokriva iz dosežene razlike v ceni.

Konsolidirana davčna osnova davka od dohodkov pravnih oseb v EU

Skupna konsolidirana davčna osnova je sistem skupnih pravil za izračun davčne osnove davčnih rezidentov in stalnih poslovnih enot družb tretjih držav v EU. Določa pravila za izračun davčne osnove, davčnega bremena posameznih subjektov, konsolidacije davčne osnove, če obstajajo tudi drugi člani skupine, in porazdelitev konsolidirane davčne osnove za vsako upravičeno državo članico.

Odbitek DDV, obračunan pred identifikacijo

Identifikacija davčnim zavezancem formalno omogoči, da si ob izpolnjenih vsebinskih pogojih lahko odbijejo njim zaračunani DDV. Čeprav formalni pogoji za to pogosto niso izpolnjeni, si smejo odbiti tudi DDV, ki je bil obračunan pred identifikacijo. Zaradi razhajanja med načelno dopustnostjo odbitka ter formalnimi in postopkovnimi omejitvami, zapisanimi v davčnih predpisih, je razmejitev med odbitnim in neodbitnim DDV zelo zahtevna. Izhodišča za odločanje ponujajo sodbe Sodišča EU.

IKS 10/ 2014


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS