Primer priprave obračuna davka od dohodkov pravnih oseb in odloženih davkov za leto 2013

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb morajo do konca marca 2014 Dursu elektronsko poslati davčni obračun na predpisanih obrazcu in prilogah. Priložiti morajo podatke iz računovodskih izkazov, razen če so jih že pred oddajo obračuna predložili Ajpesu, kar potrdijo v izjavi, ki je sestavni del priloge 1 k davčnemu obračunu. Sestavek predstavlja praktični zgled sestavitve obračuna.

Poudarki pri obdavčitvi dohodka iz dejavnosti zasebnikov

Zasebniki, ki osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, vodijo knjige in izračunavajo akontacijo dohodnine. Pri tem uporabljajo obrazec za davčni obračun, ki upošteva spremembe Zakona o dohodnini.

Bistvene novosti pri davčnem obračunu za zasebnike normirance

Zasebniki, ki ugotavljajo osnovo za dohodnino od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, vodijo predpisane evidence ter prvič za davčno leto 2013 izračunajo dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga oddajo do 31. marca 2014. Njim so namenjeni posebni deli davčnega obračuna.

Uvoz blaga, enotno carinjenje in postopek 42 v Sloveniji in na Hrvaškem

Uvoznik lahko blago iz tretje države v eni državi članici EU sprosti v carinsko prosti promet po postopku 42 brez plačila DDV, če ga takoj po sprostitvi pošlje v drugo državo članico. Pri uporabi postopka 42 mora izpolnjevati predpisane pogoje. Ti so v Sloveniji in na Hrvaškem precej podobni. Ker je Evropska komisija pri postopku 42 ugotovila pogoste utaje DDV, so davčne uprave držav članic začele poostreno nadzorovati njegovo izvajanje. Kljub temu pa lahko zanesljivi gospodarski subjekti od carinskih organov pridobijo enotna dovoljenja za izvajanje carinskih postopkov v več državah članicah.

Kaj vključiti v osnovo za DDV in česa ne

Osnova za obračun DDV je vse, kar je plačilo za opravljeno storitev ali dobavo blaga. V tako opredeljeno davčno osnovo morajo davčni zavezanci nemalokrat všteti tudi različne dajatve in postranske stroške, čeprav ne pomenijo ekonomskega plačila za dobavo, popuste in zneske, plačane v tujem imenu, pa iz davčne osnove izključiti. V povezavi s tem smo poiskali odgovore na vprašanja, katere davke, takse in druge dajatve morajo davčni zavezanci vključiti v osnovo za DDV in s čim si pri odločanju o tem lahko pomagajo, katere zneske lahko iz davčne osnove izključujejo in kaj se skriva za pojmom "prefakturiranje", ki ga med davčnimi zavezanci kar prepogosto slišimo.

Davčne posledice žleda in poplav

Velik del Slovenije je v začetku februarja prizadel žled, nato pa še poplave. Naravne katastrofe so v marsikaterem podjetju povzročile veliko gospodarsko škodo, ki jo moramo ustrezno davčno obravnavati. Davčne posledice pri dajalcih in prejemnikih pa ima tudi pomoč, ki so jo prejeli zaradi višje sile prizadeti občani.

Vračilo DDV, plačanega v tujini

Zavezanci za DDV plačujejo DDV, ki jim ga zaračunavajo zavezanci iz drugih držav. Z zahtevkom za vračilo tem drugim državam si ga lahko povrnejo, a morajo poznati pravila in pogoje za vračilo. Vsaka država tujim zavezancem vrača tisti DDV, ki se domačim priznava kot odbitni, to pa ni vedno ta, ki je za slovenske zavezance odbitni po Zakonu o davku na dodano vrednost. Informacije v zvezi z vračilom tujega DDV morajo zavezanci dobiti neposredno pri pristojnih organih države, katere DDV jim je bil zaračunan.

IKS 03/ 2014


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS