Upokojencem, ki bodo po 1. januarju 2014 še naprej opravljali dejavnost ali jo bodo začeli opravljati na novo, bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenehal nakazovati pokojnino. Če jo bodo želeli obdržati v celoti, se bodo morali odločiti za drugo obliko dela, ki ne vpliva na izplačilo pokojnine: delo po podjemni pogodbi, po avtorski pogodbi, po pogodbi o poslovodenju, po pogodbi o začasnem in občasnem delu ali osebno dopolnilno delo. Dejavnost bodo lahko opravljali prek družbe, vendar le, če ne bodo hkrati njeni lastniki in poslovodje, vpisani v register.
V novem letu bomo morali poročati o dohodkih iz delovnega razmerja, od katerih ne obračunavamo niti dohodnine niti prispevkov za socialno varnost. Durs bomo mesečno obveščali o izplačanih povračilih stroškov, odpravninah, jubilejnih nagradah, solidarnostnih pomočeh in premijah za dodatno pokojninsko zavarovanje. Poleg tega bomo sporočali podatke o nepremičninah v najemu ter podrobnosti o vzdrževanih družinskih članih, olajšavah in vrstah bonitet.
Davčni zavezanci lahko davčno obveznost izpolnijo s samoobdavčitvijo, prek davčnega odtegljaja ali prek davčne odmere, torej z davčnim obračunom, obračunom davčnega odtegljaja ali davčno napovedjo. Neoddaja ali prepozna oddaja napovedi in obračunov je davčni prekršek, sankcija pa je predvidena tudi za oddajo napovedi in obračunov z napačnimi ali pomanjkljivimi podatki. Davčni predpisi v določenih primerih in pod posebnimi pogoji zavezancem omogočajo nekaznovano izpolniti davčno obveznost tudi z zakasnitvijo. Samoprijava je bila uvedena prav zato, da bi spodbudili zavezance, da naknadno ugotovljene nepravilnosti v napovedih in obračunih čim prej sporočijo davčnemu organu in se hkrati razbremenijo prekrška.
S to številko je revija IKS dopolnila 40 let. To je suh podatek, a za njim se skriva bogata vsebina: leta truda in uspehov, zadovoljstva in težkih trenutkov, vztrajnosti in pomislekov, številni ustvarjalci in bralci, predvsem pa na desettisoče strani z bogastvom strokovnega znanja, ki je pomagalo množici računovodij, knjigovodij, finančnikov, davčnikov in drugih bralcev.
Jezik je vseh nas ‒ vsi ga soustvarjamo in smo soodgovorni zanj. Zaradi naše različnosti in zaradi nenehnih sprememb potrebujemo slovnična, pravopisna, slogovna in še kaka pravila, da se laže ali sploh (spo)razumemo. Toda pravila brez zdrave pameti in strpnosti ter veselja in ljubezni do jezika so premalo. Če se hočemo sporazumevati z njim, se moramo sporazumeti tudi o njem. Temu so namenjene jezikovne strani.
